Glavna težava lože v zvezi s toploto je majhna debelina sten. Posledično toplota iz grelnih naprav uhaja na ulico. Zato se izolacija lože zmanjša na ustvarjanje dodatne ovire, ki preprečuje, da bi toplota zapustila ložo.
Vsebina
Izbira izolacije za ložo Tehnologija izolacije sten in stropa Tehnologija talne izolacije na loži
V zvezi s tem je tehnologija izolacije lože zelo preprosta. Sestoji iz ustvarjanja dveh toplotnih ovir ali toplotnih uporov. Ena preprečuje konvektivno izmenjavo toplote – izolacija, druga sevalna – folijska parna zapora.
Slika 1.
Najpogostejši način za izolacijo lože od znotraj. Tehnologija te metode je zelo preprosta. Izolacija je nameščena na vse ogradne konstrukcije lože (tla, stene, strop), na vrhu izolacije je nameščena folijska parna zapora. Na prvi pogled je vse precej preprosto, vendar ima, tako kot drugje, svoje značilnosti.
Slika 2. Izolacija parapeta lože.
Slika 3. Izolacija talne lože.
Izbira izolacije za ložo
Obstajajo tri glavne vrste izolacije, ki se uporablja za izolacijo lož: mineralna volna, polistiren in ekspandirani polistiren. Za zagotovitev zadostne odpornosti na prenos toplote je potrebno ustvariti plast izolacije z debelino 70 mm za mineralno volno, 50 mm za penasto plastiko in 30 mm za polistirensko peno.
Slika 4. Izolacija lože z mineralno volno.
Slika 5. Izolacija lože s polistirensko peno.
Seveda je najboljša izolacija polistirenska pena, vendar je zaradi visokih stroškov v primerjavi z drugimi izolacijami priljubljena tudi pena.
Slika 6. Izolacija lože s ekspandiranim polistirenom.
Tehnologija izolacije sten in stropov
Če bi lahko samo namestili toplotni izolator in na tem dokončali izolacijo lože, bi bilo vse preprosto. Toda loža v tej obliki verjetno ne bo ugajala očesu. Da bi loža izgledala bolj kot bivalni prostor, je treba poskrbeti za dodatno dodelavo.
Slika 7. Zaključek lože s plastičnimi ploščami.
Slika 8. Zaključek lože z mavčno ploščo.
Najpogosteje je loža obrezana z mavčnimi ploščami, plastičnimi ploščami ali obrobo. Vse te zaključke zahtevajo predhodno konstrukcijo okvirja. Zato prvo stopnjo izolacije, namestitev izolacije spremlja izdelava okvirja za prihodnjo končno obdelavo.
Za to delo obstajata dve možnosti: izdelava okvirja pred namestitvijo izolacije in po polaganju izolacije.
Prva možnost je precej preprosta. Na začetku je iz lesenih palic sestavljen okvir za pritrditev prihodnjih zaključkov. Okvir je sestavljen po analogiji z okvirjem za suhozid. Nato se izolacija razreže in položi med okvir z razmikom 1-2 cm. Reže med okvirjem in izolacijo so napolnjene s poliuretansko peno.
Slika 9. Okvir je izdelan iz palic v telesu izolacije.
Slika 10. Obloga lože z mavčno ploščo.
Pomanjkljivost te metode je velika poraba pene in verjetnost, da je nekje majhna vrzel, ker pena pogosto pušča majhne tunele, skozi katere lahko kroži zrak. Na splošno ni vedno mogoče prvič ustvariti tesnosti s poliuretansko peno.
Prav tako je treba opozoriti, da je les v toplotni izolaciji slabši od pene in ekspandiranega polistirena, zato se teoretično lahko tvorijo hladni mostovi.
Druga možnost namestitve okvirja je namestitev na nameščeno izolacijo. V tem primeru se izolacija najprej namesti s posebnimi mozniki.
Slika 11. Vgradnja okvirja v telo toplotnega izolatorja
Vrzeli med izolacijo so zatesnjeni s poliuretansko peno. Nadalje na vrh izolacije ali v telo izolacije se položijo leseni bloki.
Slika 12. Pritrditev okvirja
Če prostor dopušča, lahko palice namestite tako na vrh toplotnega izolatorja kot na vrh parne zapore.
Slika 13. Pritrditev okvirja na vrh toplotnega izolatorja
Ko je vsa ta konstrukcija sestavljena, je nameščena parna zapora. V tehnologiji izolacije ima dve glavni funkciji – to je izolacija zraka v zaprtih prostorih od izolacije in odboj sevalne energije, t.j. blokira prenos sevalne toplote.
Pri nameščanju parne zapore je treba posebno pozornost nameniti spojem med njenimi deli. Vse spoje je treba zalepiti s folijskim trakom. Tako si prizadevajte ustvariti tesnost prostora.
Slika 14. Lepljenje šivov parne zapore
Tehnologija izolacije tal na loži
Na loži se pogosto uporabljata dve vrsti tal: tla na hlodih in nastavljiva tla. Ne da bi se spuščali v zasnovo teh nadstropij, lahko rečemo, da so si podobni. Prva vrsta se uporablja, ko je podlaga ravna, druga, ko je tla neenakomerna.
Slika 15.
Slika 16.
Strukturno so tla lesena hloda. Glede na velikost nivoja tal se izolacija lahko razprostira tako pod tlemi kot vgrajena le med hlode. To velja predvsem za nastavljiva tla. Tla na hlodih vam omogočajo namestitev izolacije samo med hlodi.
Slika 17.
Slika 18.
Vrzeli med zamiki in izolacijo, pa tudi med deli izolacije so napolnjeni s poliuretansko peno. Na vrh zamika je položena parna zapora, po kateri je nameščena podlaga za tla, deska ali vezan les, odvisno od vrste tal.
